Materinstvo je moja najlepša, a hkrati tudi najzahtevnejša vloga do sedaj. Koliko enih lepih trenutkov se je zgodilo v vseh teh štirih letih Majevega življenja. Bilo je nepozabno, enkratno, včasih pa tudi zajebano. Ne vem, če sem se v nosečnosti in pred njo zavedala, kako težko je lahko na trenutke, ko imaš enkrat otroka. Ne bom pozabila, ko sem svojo štručko prvič vzela v roke. Kakšen »filing«! Pred sabo imaš bitje, ki je devet mesecev raslo v tebi. Mešanica strahu in ponosa. Tudi sreče, še bolj pa zmedenosti in čudnega občutka, ker veš, da si za nekoga od zdaj naprej odgovoren. Da je nekdo odvisen od tebe, in to kar naenkrat! Nobena šola ali knjiga te ne nauči starševstva. Samo ti si tisti, ki se na podlagi lastnih izkušenj sproti učiš, plavaš in upaš, da delaš prav oziroma tisto, kar je za tvojega otroka najbolje.
Tako kot vsak človek, tudi jaz živim življenje z vzponi in padci. Včasih je vse tako super, potem pa me obiščejo slabi dnevi, ki bi jih najraje kar preskočila ali prespala. Stvari me lahko hitro vržejo s tira in občutek imam, da se začnem izgubljati v poplavi vsega, kar me obkroža. Egon je res moj »partner in crime«, brez njega bi se zagotovo večkrat zlomila. On stvari jemlje veliko bolj »v easy«, zato me zna »napumpati« s pozitivno energijo in mi da vedeti, da ni vse tako grozno, kot se zdi na prvi pogled. V dobro voljo me vedno, ampak res vedno!, spravije tudi moje prijateljice. Moje frendice. Imam srečo, da imam nekaj res čudovitih punc okrog sebe, in če jih ne bi imela, bi del mene občutil veliko praznino. Čisto po vsakem našem srečanju se počutim »super truper«. Včasih, priznam, je moj dober prijatelj tudi vino. Ne pijem pogosto, ampak kozarček mojega najljubšega vinčka pa včasih res paše. Poleg tega naj mi nekdo pojasni, kako drugače rešiti vse probleme, polne lune, zbujanja sredi noči, dretje, kakanje, lulanje, gore perila, kuhanje, pospravljanje, kreganje in druga jajca, ki pridejo z življenjem 4-letnika. In partnerja, ha ha ha! Jaz včasih ne vidim drugega izhoda, kot da se vsedem, si natočim kozarec vina in se sprostim. Zatem svet ni več tako grozen, za malenkost manj se obremenjujem s stvarmi, ki me spravijo ob živce, torej je cilj dosežen. Mami je zadovoljna!
Vino, moj rešitelj, se odlično obnese:
- Ko ima Maj slab dan in se dere praktično za vsak drek!
- Ko imam jaz slab dan v službi.
- Ko ne vem več, kako »hendlati« Majevo trmo.
- Ko ne vidim konca pri gospodinjskih opravilih, saj je vsega preveč.
- Ko imam občutek, da sem doma sama za vse.
- Ko vidim, da me pri hiši nihče ne posluša in upošteva.
- Ko je v stanovanju bomba v desetih minutah po tistem, ko sem vse pospravila.
- V času PMS-ja
- V času polne lune ali mlaja
- V dneh, ko sem bolj občutljiva in me tako hitreje zmoti, da imamo v novem stanovanju po skoraj enem letu namesto luči še vedno samo žarnice, ki visijo dol s stropa (Egonov izgovor vsakič je, da je to sedaj moderno).
Po vsem zapisanem bi si lahko marsikdo, sploh človek brez otroka, mislil, da sem potencialni kandidat za alkoholika, ampak verjamem, da je med vami tudi kakšna taka ženska, ki me popolnoma »šteka«. Povejte, imate raje rdečega ali belega?
Dodaj odgovor