Ko ljudem povem, da Maj pri štirih letih trenira hokej, so malce začudeni, ko povem nato še, da trenira štirikrat na teden, so pa skorajda ogorčeni.
A tolikokrat? Ja, tolikokrat. Pa ni to preveč za njega? Za njega definitivno ne, prej za naju! Časovno mišljeno. Veliko organizacije je potrebno, da se midva uskladiva, kdaj bo kdo določen dan Maja odpeljal v Tivoli. Ampak se da! Če kdaj zaradi najine časovne neusklajenosti spusti trening, nič hudega, ne rineva z glavo skozi zid, ampak če nam uspe, potem smo vsi zadovoljni. Kako že pravijo? Otrok srečen, mama srečna! Drži!
Ne vem, zakaj bi bilo štiri ure gibanja na teden preveč za otroka??? Če to seveda počne po svoji volji in ne zato, ker si tega želijo njegovi starši, ne vidim nobenega problema, temveč samo dobro. Pri nas doma je Maj že lani vsak dan navijal za hokejske treninge in vedela sva, da ga bova slej kot prej morala vpisati v klub, saj takšne volje, želje in vztrajnosti otroka po nečem nisva želela potlačiti, temveč samo spodbujati.
Danes se vsakodnevno spotikamo ob zelo občutljivo temo, kdaj in če otroka vpisati na obvrtčevke oz. obšolske dejavnosti. Sama menim, da so te dejavnosti zdrave, dokler pozitivno vplivajo na otroka. Če si tega sam želi in če pokaže voljo in vztrajnost, je treba to spodbujati, bodisi je to pri treh ali osmih letih. Ne vem, zakaj bi starostno opredeljevali te stvari, midva sva se tega lotila čisto po občutku. Poslušala sva otroka, se o tem pogovorila midva, nisva pa poslušala praznih nasvetov drugih staršev. Zakaj praznih? Ker je vsak otrok zgodba zase. Tvoj otrok je od najinega drugačen v tako številnih pogledih, da nima smisla delati primerjave. Midva sva vedela, da je Maj letos pripravljen na treninge, tako fizično kot psihično, zato sva naredila korak naprej. In odločila sva se več kot prav! Maj s takšnim veseljem ni počel še nobene stvari, zato nama še nobene sobote ni rekel, da ne bi šel na trening, pa četudi to pomeni obisk ledene dvorane ob pol devetih zjutraj.
Zatorej ne delajmo zaključkov že vnaprej. Tvoj otrok teče po travi ali gozdu in nabira kostanje, medtem ko moj v tem času igra tekmo. Oboje je v redu, dokler je pri tem srečen in zadovoljen ter to počne po svoji volji in ne pod pritiskom svojih staršev.
Dodaj odgovor