FOTR IMA MIŠICE, FOTR JE KUL. MAMI NIMA MIŠIC, MAMI JE TEČNA.

Včasih imam občutek, da Maj tako vidi razliko med mamico in očijem. Jaz sem namreč tista, ki stalno teži, da je treba pospraviti igrače, da si je treba umiti zobe ali da se ne sme več igrati nogometa v stanovanju, saj bodo sosedje izglasovali, da se moramo izseliti iz bloka. In jaz sem tista, ki nima mišic. Ko sedimo za mizo in tekmujemo, kdo ima največje mišice, se običajno fanta začneta smejati, ko pokažem svoje. In potem mi Maj kaže na Egonovo roko, kakšno »bulo« moraš imeti, da lahko govoriš o mišicah. Maj nima nobene »bule« na roki, pa vseeno misli, da je močnejši od mene. Ker je fant in tako pač je.

Pa ju pustim pri njunih podvigih, ker sem itak v manjšini, poleg tega Maju pustim to veselje, da gleda na svojo mami kot nekoga, na katerega mora paziti. Tako kot njegov oči. Pa se mi dobro zdi. Pri Egonu je dobil občutek, od njega se uči, da mora s puncami lepo ravnati. Da jih je treba varovati.

Ni pa Egon kul samo zaradi tega. Če vprašaš otroka, kdo je najbolj kul oseba v družini, bo zagotovo odgovoril, da očka. Mamice smo za druge, bolj resne stvari, očiji skrbijo za zabavno plat družinskega življenja,  čeprav ni vedno tako, vsaj pri nas ne (a ne?).

Očiji se torej vedno radi hecajo, obvladajo igro z avtomobilčki, znajo sestavljati hiše iz kock, vedno izumijo kakšno novo igro, ki je najbolj zabavna do tedaj, stvari poenostavijo, ne komplicirajo in še pivo pijejo vrh vsega. Egon je prejšnji teden »pobasal« Maja in ga odpeljal na smučanje. Za tri dni sta pobegnila na bele strmine in izkoristila zadnje smučarske dni letošnje sezone. Spakirala sta kufre, natankala avtodom in odšla. Imela sta fantovski oddih, to je bil njun mini dopust. Maj je bil tako navdušen, da sta imela z »dadijem« čas zase, da mi je takoj po prihodu nazaj povedal, da nameravata tudi poletne počitnice kdaj preživeti sama, brez mene. Da bosta lahko surfala, lovila ribe in počela stvari, ki jih počnejo fantje. Nimam nič proti, ha ha ha! Mislim, da si bom v času, ko ju ne bo, brez problema vzela nekaj dni zase.

V vsem tem Majevem valu navdušenja, kako »oh in sploh« je oči, me je zanimalo, kaj si o njem dejansko misli. Zanimalo me je nedolžno otroško mišljenje, kaj se otroku plete po glavi, ko razmišlja o svojem očiju. Pa sem mu zastavila par vprašanj, ki so na koncu izpadla res hecno in simpatično.

1. Kako je ime tvojemu »dadiju«? Egon.
2. Koliko je star tvoj »dadi«? 56 let. (Umiram od smeha!!!)
3. Kaj je stvar, ki jo tvoj »dadi« najraje počne? Piše številke za službo … (Od kje mu ideja, da je to Egonova služba in da to rad počne?) … ter igra hokej in dirka z avtom. (Meni se ne zdi, da dirka, vozi pa res hitro.)
4. »Dadi« je močen kot … hokejisti. (To drži, ha ha ha!)
5. V čem je tvoj »dadi« najboljši? Zna vzeti pak drugemu hokejistu. (Hmmm, to bodo bolj vedeli njegovi nasprotniki na ledu.)
6. Najraje imam … ko se mojčkava. (Topim se.)
7. Kaj najraje počneš z njim? Drsam in igram hokej. (Itak!)
8. Zakaj te ima »dadi« tako rad? Ker sem se priden rodil. (Mislim, da rojstvo in pridnost nimata nič skupnega, ampak ok.)
9. Kdaj je »dadi« najbolj smešen? Ko me vleče za ušesa, ker sem poreden. (Kje za hudiča je pa to pobral?)
10. Njegova najljubša hrana? Zelenjava in bučna semena. (Joj, kje je dobil bučna semena, ha ha ha? Daleč od resnice! Le kaj bi Egon brez mesa?!?)
11. Njegova najljubša pijača? Alkohol. (Tega raje ne bom komentirala. Maj, če to poudarjaš na glas, se nam lahko na vrata zalepi socialna služba, ha ha ha!)

Tako pristni odgovori niso za nikamor drugam kot za v okvir. Lep in večen spomin. Egon, prosim, če si prebereš, kaj bo v prihodnje krasilo steno našega stanovanja.